»Brutalnost je preveč abstraktna, da bi jo človek sploh lahko razumel. Gazo upodabljamo le kot množično grobišče, zapor. Seveda vse to drži, ampak s tem pridemo do nevarne točke, da takšne podobe ubijajo možnost empatije.«
»Portreti so narejeni na lokaciji, kjer ni bilo dovoljeno slikati, ampak me veseli, da nam je uspelo skupaj ustvariti mikroodpor in smo kljub temu naredili portrete. Z njimi pa sem hotel vrniti dostojanstvo in pokazati žrtve vojne ne kot klišejske žrtve, ampak kot ljudi, ki so nam vseeno lahko veliko bližje.«
»Če si lahko objektiven v trenutku, ko stojiš pred bolnišnico Šifa, in vidiš očeta, ki nese svojega otroka v kosih pod navalom adrenalina, upajoč, da ga tam lahko še nekako obudijo – če tam lahko ostaneš objektiven, potem je to vprašanje.«
»Tukaj me skrbi, da postajajo kurator našega zanimanja algoritmi umetne inteligence. Konec koncev ne bomo več tisti, ki bomo izbirali, kaj nas zanima, ampak bomo dobivali sugestije, kaj naj pogledamo.«